Konca epidemije ni najavila še nobena druga evropska država
Vlada je sinoči preklicala epidemijo, nekateri ukrepi ostajajo veljavni.
Odpri galerijo
Vlada je s preklicem epidemije odpravila tudi karanteno ob prehodih meje, razen za osebe iz tretjih držav z izjemami. FOTO: Reuters
Slovenska vlada je pozno sinoči preklicala epidemijo, ki je veljala več kot dva meseca, od 12. marca. Epidemije niso preklicali še v nobeni evropski državi, zato je Slovenija pri tem prva, preklic pa pomeni, da veljavnost večine ukrepov iz mega protikoronskega zakona, predvidenih do konca junija, ne bo podaljšana.
Če vlada epidemije ne bi preklicala, bi se ukrepi, kot so pomoč samozaposlenim s temeljnim mesečnim prihodkom, subvencioniranje začasnega čakanja na delo in plačevanje (dela) prispevkov, podaljšali za mesec dni. Kot so na vladnem uradu zapisali po dopisni vladni seji, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenili, »da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa sars-cov-2 v populaciji«.
A to ne pomeni odprave vseh ukrepov. »Ker še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni covid-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covida-19.«
Z odzivom na potezo Janševe vlade je pohitel Marjan Šarec. »Iz ene skrajnosti v drugo. Brez vnaprejšnje priprave, kar čez noč,« je zapisal. Razglasitev epidemije 12. marca je bilo zadnje odmevno dejanje njegove vlade.
»V SAB smo zelo presenečeni, da se je predsednik vlade malo pred polnočjo rokohitrsko odločil, da epidemijo covida-19 v državi prekliče,« so sporočili iz te opozicijske stranke. »Strokovnjaki so svarili pred hitenjem pri preklicu, saj medicinska epidemija traja tudi po uradnem preklicu in bo prisotna še nekaj časa. Virus med ljudmi torej še ni izkoreninjen. Več kot očitno je, da gre pri tem za novo solo politično akcijo predsednika vlade, s katero je preprečil podaljšanje nekaterih ukrepov pomoči in se izognil finančnim izplačilom.«
Po vladnem prepričanju trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, ne pa še njihove odprave v celoti. Prvi primer okužbe s sars-cov-2 smo v Sloveniji potrdili 4. marca 2020, do vključno 13. maja pa smo potrdili 1464 primerov okužbe. Kumulativna 14-dnevna incidenca je 35 primerov, efektivna reproduktivna številka pa je trenutno <1.
Na NIJZ so v svoji oceni kljub preklicu epidemije znova poudarili, kar smo že neštetokrat slišali in prebrali: da so med ukrepi, namenjenimi omejitvi širjenja okužbe, še posebno pomembni testiranje obolelih, izolacija bolnih, iskanje kontaktov, karantena za visokorizične tesne kontakte, higiena rok in kašlja ter spoštovanje fizične distance. Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti sta omogočila omejitev širjenja bolezni. Poleg tega sta tudi v bodoče potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
Če vlada epidemije ne bi preklicala, bi se ukrepi, kot so pomoč samozaposlenim s temeljnim mesečnim prihodkom, subvencioniranje začasnega čakanja na delo in plačevanje (dela) prispevkov, podaljšali za mesec dni. Kot so na vladnem uradu zapisali po dopisni vladni seji, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenili, »da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa sars-cov-2 v populaciji«.
Odlok, s katerim je vlada preklicala epidemijo covida-19 in ga tik pred polnočjo objavila v uradnem listu, je začel veljati danes, uporabljati pa se bo začel z 31. majem. Jelko Kacin je povedal, da bo epidemije torej konec z zadnjim majem, edina sprememba z današnjim dnem pa je pri predpisani karanteni ob prihodu v državo. Preostali ukrepi na podlagi zakona o nalezljivih boleznih veljajo še naprej. STA
Preberite tudi: Konec epidemije, konec pomoči
A to ne pomeni odprave vseh ukrepov. »Ker še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni covid-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covida-19.«
Iz ene skrajnosti v drugo?
Z odzivom na potezo Janševe vlade je pohitel Marjan Šarec. »Iz ene skrajnosti v drugo. Brez vnaprejšnje priprave, kar čez noč,« je zapisal. Razglasitev epidemije 12. marca je bilo zadnje odmevno dejanje njegove vlade.
Presenečeni SAB
»V SAB smo zelo presenečeni, da se je predsednik vlade malo pred polnočjo rokohitrsko odločil, da epidemijo covida-19 v državi prekliče,« so sporočili iz te opozicijske stranke. »Strokovnjaki so svarili pred hitenjem pri preklicu, saj medicinska epidemija traja tudi po uradnem preklicu in bo prisotna še nekaj časa. Virus med ljudmi torej še ni izkoreninjen. Več kot očitno je, da gre pri tem za novo solo politično akcijo predsednika vlade, s katero je preprečil podaljšanje nekaterih ukrepov pomoči in se izognil finančnim izplačilom.«
O potezi slovenske vlade za zdaj na tujem poročajo predvsem hrvaški mediji. Jutarnji list, denimo, opozarja, da stroka nad presenetljivim preklicem epidemije ni navdušena. Novico je objavila tudi agencija Reuters, prek nje pa nekaj mednarodnih medijev.
Konec karantene ob prehodu meje
Po vladnem prepričanju trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, ne pa še njihove odprave v celoti. Prvi primer okužbe s sars-cov-2 smo v Sloveniji potrdili 4. marca 2020, do vključno 13. maja pa smo potrdili 1464 primerov okužbe. Kumulativna 14-dnevna incidenca je 35 primerov, efektivna reproduktivna številka pa je trenutno <1.
Na NIJZ so v svoji oceni kljub preklicu epidemije znova poudarili, kar smo že neštetokrat slišali in prebrali: da so med ukrepi, namenjenimi omejitvi širjenja okužbe, še posebno pomembni testiranje obolelih, izolacija bolnih, iskanje kontaktov, karantena za visokorizične tesne kontakte, higiena rok in kašlja ter spoštovanje fizične distance. Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti sta omogočila omejitev širjenja bolezni. Poleg tega sta tudi v bodoče potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
